Kontaktne fasade

Kontaktne fasade se v praksi najpogosteje uporabljajo. Taki vrsti fasade pravimo tudi fasada s toplotno izolacijo na zunanji strani. To je kompakten večslojni izolacijski sistem, kjer toplotna izolacija poleg same izolativnosti služi tudi kot nosilec zaključnega fasadnega sloja. Kontaktne fasade so sestavljene iz toplotno izolacijskih plošč, ki jih na zunanjo stran zidu lepimo s fasadnimi lepili. Izolacijsko plast se nato prekrije in utrdi s fasadno stekleno mrežico, katero se prekrije še z eno plastjo fasadnega lepila. Kot zaključni sloj sledi le A?e dekorativni omet.

Kontaktne fasade za toplotno izolacijo uporabljajo predvsem plošče iz ekspandiranega polistirena (EPS ploA?A?e) in plošče iz mineralne oziroma kamene volne. Fasadam, ki za izolacijo uporabljajo lamelne plošče iz mineralne volne, pravimo tudi lamelne fasade. Kontaktne fasade, ki kot material za toplotno izolacijo uporabljajo plošče iz stiroporja, pravimo tudi stiropor fasade. Koeficient paroprepustnosti standardne stiropor oziroma EPS plošče znaša m = 35, isti koeficient lamele iz mineralne volne pa znaša 1-3. Na tržišču pa se je pojavil tudi nov izolacijski material, imenovan perforirani polistiren, ki ima zelo dobro paroprepustnost, in sicer znaša koeficient paroprepustnosti m = 10. Kljub temu, da material bolje prepušča paro, pa se njegove toplotno izolacijske lastnosti niso spremenile. Tako je koeficient toplotne prevodnosti perforiranega polistirena napram ekspandiranemu polistirenu, ostal nespremenjen in znaša l = 0,04 W/mK.

Za tankoslojne kontaktne fasade je značilno, da je izolacija prilepljena na steno s posebnimi lepili ter dodatno pritrjena na zunanjo stran zidu. Izolacijske plošče so prekrite s od 3 do 6 mm tanko plastjo armiranega ometa, v katerega je vtisnjena armirna mrežica. Ta plast armiranega ometa, služi kot zaščita toplotne izolacije in preprečuje napadanje in uničevanje izolacije s strani ptic in ostalih živali. Nato sledi le še zaključni sloj, za katerega se uporablja različne tankoslojne dekorativne omete, ki imajo minimalno debelino 1,5 mm. Prednost tankoslojne kontaktne fasade je predvsem nekoliko nižja cena ter krajši čas izvedbe.

Debeloslojne kontaktne fasade pa se uporabljajo predvsem pri novogradnjah. Sloj izolacije je na steno nalepljen in pritrjen s sidri. Po zaključitvi oblaganja s toplotno izolacijo, čez namestimo mrežico iz jekla, ki jo obesimo čez vsa sidra. Nato čez mrežico izvedemo osnovni omet, da se mrežica nahaja na sredini ometa. Po osušitvi osnovnega ometa lahko izvedemo še zaključni fasadni sloj. Prednosti debeloslojne kontaktne fasade so ugodnejše mehanske lastnosti sistema ter paroprepustnost.